OPAZOVANJE MEDVEDA
Spoštovani ljubitelj medvedov!
Naše gostišče se nahaja v središču medvedovega habitata. V sodelovanju z lovskimi družinami, vam omogočamo spoznati medveda v njegovem naravnem okolju.
Kako poteka ogled medveda?
Medved je zelo previdna in pametna žival, zato jo je težko videti, vendar pa za preživetje potrebuje veliko hrane, katero pa dobi tudi na krmiščih ob visokih prežah, katere s krmo zalaga lovski čuvaj. Medveda najlažje opazimo zvečer, ko nastopi njegov čas za prehranjevanje. Opazovanje poteka z visoke preže v spremstvu izkušenega lovskega čuvaja. .Za ogled medveda je najbolj ugoden čas od 1. aprila pa do 31. avgusta, saj se v tem času medved intenzivno prehranjuje.
Medved v Sloveniji
Do 18. stoletja je bil rjavi medved na ozemlju današnje Slovenije široko razširjen. Nato je človek njegovo populacijo, zaradi krčenja gozdov in intenzivne kmetijske rabe ter pretiranega lova in sistematičnega uničevanja vseh vrst velikih plenilcev, številčno zelo zmanjšal. Življenjsko okolje je skrčil le na področje visokega Krasa. Na začetku prejšnjega stoletja je tako v Sloveniji živelo le od 30 do 40 medvedov. Šele v drugi polovici prejšnjega stoletja se je številčnost na podlagi upravljanja, ki je sledilo naravovarstvenim merilom in usmeritvam, začela povečevati.
Danes srečamo v Sloveniji rjavega medveda najpogosteje v gozdovih visokega Krasa v nadmorskih višinah od 400 do 1200 metrov. Tu ima za oblikovanje svojega življenjskega okolja dovolj velike komplekse strnjenih gozdnih površin z večjim deležem listavcev, ustreznim deležem starega in mladega gozda, zlasti za dnevno kritje; ustreznim deležem jas in presek poraslih s plodonosnimi rastlinami; dovolj naravnih, od človeka dovolj odmaknjenih votlin, primernih za brloge. V Sloveniji predstavlja dinarska populacija najbolj zahodni del areala rjavega medveda v Srednji Evropi.
V 530.000 hektarih strnjenih gozdov visokega Krasa se je populacija ohranila zaradi ustreznega življenjskega okolja in tudi strpnosti ljudi do te vrste. Konfliktne situacije pa danes prinašajo predvsem neusklajeni interesi v medvedovem osrednjem življenjskem prostoru in povečanje številčnosti populacije medveda. To se danes ocenjuje na 450 do 550 živali.

Foto Galerija >>>
POHODNIŠTVO IN KOLESARSTVO
Naše gostišče je idealno izhodišče za pohodništvo, saj nas obdajajo širni in neokrnjeni Notranjski gozdovi, kjer še vedno prebivajo medved, volk in ris. Mreža številnih, lepo vzdrževanih gozdnih cest je idealna za kolesarstvo. Po Notranjski so speljane tematske kolesarske poti. Poti so speljane izven prometnic in so primerne za vse vrste kolesarjenja.
Pri nas vas oskrbimo z kartami in zemljevidi kolesarskih poti, nudimo tudi prevoz prtljage.
NOVO!! Izposoja GPS naprav
Velika krpanova pot - spoznajte znamenitosti Notranjske
Mimo nas poteka krpanova pot, ki je primerna za lažji treking ali kolesarjenje. Pot je dobro označena in je speljana ob vseh znamenitostih Notranjske….več
E6 evropska pešpot
Mimo nas poteka markirana evropska pešpot E6, ki poteka od Finske do Grčije…več o eu poti.
Vzpon na Snežnik
Iz gostišča vodi markirana pot na vrh Snežnika (1796m). Pešpot iz gostišča na vrh Snežnika traja 8 ur, 1200 metrov višinske razlike. Lahko pa se z avtomobili zapeljete na izhodno točko Gašperjev hrib, v tem primeru vzpon traja slabi dve uri. Snežnik je obsežna kraška planota, ki leži med Javorniki, Gorskim kotarjem, Zgornjo Pivko, Reko, Babnim poljem in Loško dolino. V najvišjem osrednjem delu se nahajata vrhova Mali (1694 m n.m.) in Veliki Snežnik(1796n.m.). Veliki Snežnik je naša najvišja izven alpska gora in v lepem vremenu nudi razglede po večjem delu Slovenije, vključno z Alpami in morjem. Na Snežniku lahko opazujemo številne kraške pojave, hkrati pa so vidne tudi sledi poledenitve iz ledene dobe, ko so podobo pokrajine v večji meri klesali ledeniki. Zanimiv je tudi edinstven rastlinski svet, zaradi česar je bil temenski del Snežnika nad gozdno mejo razglašen za botanični rezervat. Posebnost predstavljajo rastline, ki so sicer značilne za alpska območja. Snežniški gozdovi so najobsežnejši gozdni kompleks v Sloveniji.
|